Fotogalerija izročitev češenj

Novice |

fotografije: Aljoša Novak

“Mačkolje – vas češenj”

Novice |

Slovensko prosvetno društvo Mačkolje v sodelovanju z Društvom slovenskih čebelarjev – Trst in pod pokroviteljstvom Občine Dolina predstavlja pobudo, ki smo jo poimenovali “Mačkolje – vas češenj”. 

Njen glavni cilj je ponovna oživitev in razvoj gojenja češnjevih dreves. Želeli bi namreč spodbuditi zanimanje za to rastlino, ki je bila zgodovinsko vedno prisotna na »paštnih« v okolici vasi in je odlično sobivala z oljko in trto. Radi bi jo ponovno ovrednotili kot eno od znamenitosti naše vasi in Brega nasploh. V ta namen je društvo z lastnimi sredstvi nabavilo 100 sadik češnje in jih podarja sovaščanom (po eno sadiko na družino oz. hišo). Posaditev novih dreves bo predstavljala obogatitev, ne le za krajinsko podobo same vasi, ampak tudi za biotsko raznolikost samega okolja, ki je vedno bolj ogroženo. Obenem načrtujemo eno ali več strokovnih predavanj s področja gojenja sadnih dreves in sadjarstva.

K izvedbi te pobude smo povabili tudi Društvo slovenskih čebelarjev – Trst, ker se zavedamo pomembne in nenadomestljive vloge, ki jo igrajo prav čebele pri razvoju sadnih dreves in ohranjanju zdravega naravnega okolja. Uprava Občine Dolina pa je s svojim pokroviteljstvom še dodatno ovrednotila kulturni, okoljski ter družbeni pomen tega dogodka in prizadevanje Slovenskega prosvetnega društva Mačkolje, da s svojim delovanjem oplemeniti domačo vas in njene prebivalce.

Slovesna izročitev češnjevih sadik vaščanom Mačkolj in Križpota bo v soboto, 5. marca 2016, ob 15h, v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. Ob uradnem pozdravu predstavnikov obeh sodelujočih društev in občinske uprave bo program popestril še nastop Otroške pevske skupine “z Ul’ce”. Nekaj dni pozneje in sicer v sredo, 9. marca 2016, zvečer ob 20h, bo prav tako v dvorani Srenjske hiše prvo iz niza strokovnih srečanj – agronomka Natascia Riggi bo predavala o sajenju in gojenju sadnega drevja, s posebnim ozirom na češnjo.

Vse podrobnosti o tej zanimivi in hvalevredni pobudi vam bodo na razpolago na uradni predstavitvi, ki bo v sredo, 2. marca, ob 13:30 v glavni sejni dvorani Občine Dolina.

Prešernova proslava v besedi in fotografiji

Novice |

Objavljamo govor častnega gosta Deziderija Švara ter krajši video posnetek nastopa Ženske vokalne skupine 
Jezero iz Doberdoba.

fotografije: Aljoša Novak

PREŠERNOVA PROSLAVA

Spoštovane gospe in gospodje ter ljubi Slovenci …

Nocoj proslavljamo dan slovenske KULTURE in našega jezika, kajti brez jezika ni kulture, kar je še posebno važno v naših krajih, kjer v preteklosti so  pogostoma menjavale narodnostne, politične in jezikovne meje, ki so bile včasih tudi povod ostrih trenj in gorja.

Ime mi je Deziderij Švara, rojen sem leta 1934 v dolinski občini v Ricmanjih. Bil sem prvorojenec in želja staršev je bila da, bi bil krščen kot Željko, ker pa takrat so bila prepovedana tuja imena,  sem uradno krščen kot Desiderio in sem postal izbrisanec.

Pri šestih letih sem začel zahajati v osnovno šolo v Ricmanje, kjer je učiteljica  govorila v nekem nerazumljivem tujem jeziku in nam  pokazala v eni roki  knjigo ter v drugi palico in nam dala razumeti, da kdor se bo hitro naučil novega tujega jezika bo nagrajen, zaostali pa strogo kaznovani.

Danes pa se čutim počaščen, da sem povabljen v domače PD Mačkolje, da spregovorim nekaj misli, v  materinskem jeziku, ob PREŠERNOVEM prazniku in dnevu slovenske KULTURE.

Slovenski narod je edini evropski narod, ki ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika FRANCETA PREŠERNA praznuje dan KULTURE, kar nam je v veliki ponos. Beseda KULTURA izhaja iz latinske besede »COLERE«, kar pomeni »GOJITI« in torej tudi kulturo moramo stalno gojiti ter nadgrajevati kot dragoceno cvetico,da ne bi ovenela. KULTURA je zelo široki pojem , ki obsega in zaobjame vso človeško dejavnost in ustvarjalnost, ki nato še razčlenimo na razne smeri in umetniške nivoje…

OSEBNO pa menim, da podlaga kulture je SRČNA kultura, kar pomeni spoštovati in ljubiti sočloveka kot samega sebe ter mu odpustiti grehe, kot Bog odpusti naše grehe… Kajti, slo po maščevanju, hudo teži in bremeni človeka ter skupnost in ne pelje nikamor…

Zakaj potrebujemo sočloveka? Ker smo socialna bitja? Da, predvsem pa da se v njim zrcalimo, kajti sami ne vidimo svojega obraza in ne zmoremo se oceniti ….

Podlaga kulture pa sta JEZIK in PISAVA, ki predstavljata največja človeška dosežka. Z BESEDO je človek dosegel možnost sporazumevanja, podajanja in ohranjevanje znanja, spoznanja, občutkov ter spominov in jih prenašati iz roda v rod. S PISAVO pa je še dodatno  poglobil, utrdil in prispeval k ohranjevanju ter širitvi kulture.

VENDAR za ohranitev in razvoj jezika ter kulturno tradicijo slovenskega naroda, sta bistveno prispevala dva literarna velikana in sicer :

– duhovnik  PRIMOŽ TRUBAR, ki je živel pred štiristo leti in študiral ter maševal tudi v Trstu in je dal pismeno podlago slovenskemu jeziku.  Njegov moto je bil »STATI in OBSTATI«, ki pa v sedanjem času bi se moral glasiti: »STATI, OBSTATI in NAPREDOVATI …«;

– pesnik FRANCE PREŠEREN, ki je živel v devetnajstem stoletju, je s svojimi pesnitvami povzdignil slovenski jezik, ter ga enakovredno postavil v PARNAS (musa poezije Euterpe) drugih največjih evropskih narodov.

Torej, mi smo lahko upravičeno ponosni na našega velikega pesnika Franceta Prešerna, ko danes hvaležno in slovesno proslavljamo njegov spomin.

Naš slovenski narod, ki spada med slovanske indoevropske narode, je številčno majhen in živi v tem prostoru že 1400 let v stiku z dvema velikoma narodoma, oziroma germanskim in italijanskim.Kljub temu smo ohranili svoj obstoj, jezik in kulturo, kar nam vlivaVELIKI ponos in zavednost o naših narodnih vrednotah ter sposobnost se boriti za nadaljni obstoj in napredek.

Lepa hvala za pozornost.

Mačkolje, 20. feb. 2016